Vedno več je objav na temo odnosov. Sprašujem se, ali vsi, ki o tem pišejo, tudi dejansko živijo to kar pišejo. Ali je vse samo farsa za Facebook? Da te drugi hvalijo, da si super s pisanjem in objavljanjem. Da napolniš svoj ego, čeprav le za trenutek, ampak ti je važno, da ga. Razumem, da smo si ljudje različni. Nekateri potrebujejo več pohvale, drugi manj in tudi tokrat moram napisat…in prav je tako.
Tako kot je meni nerazumljivo oz. že kar puhlo postavljanje pred fotoaparatom za Facebook pohvale, s katerimi si ljudje dvigajo samozavest, s tem ko jih drugi občudujejo, je mogoče komu drugemu nerazumljiv moj način razmišljanja. Razumem pa tudi, da je to postavljanje pred fotoaparatom nujno potrebno pri razno raznih tekmovanjih.
Ampak vseeno…zakaj se postavljat pred kamero, se kazat kot nekaj kar nisi in mogoče nikoli ne boš, zakaj Fb prijatelje prepričevat »jaz sem kul, mi smo super, jaz sem oh in sploh«, če pa je resnica drugačna? Če pa nisi kul, le želiš si biti, niste super, a si želiš, da bi bili, nisi oh in sploh, a želiš, da te drugi tako vidijo….kaj je v ozadju? Odnosi. Odnos do samega sebe, partnerski odnosi, odnosi do vseh drugih ljudi, odnos do svojega telesa. Nekaj kar ni, pa si želiš da bi bilo. Tudi z lepim izrazom na slikah se ne prekrije vsega… Energije, ki jo nekdo oddaja, ne skrije, niti je ne naredi, noben fotoaparat.
Odnosi…razumevanje, prilagajanje, veliko truda, prava energija…če nečesa ni oz. nekega dne nečesa zmanjka ali pa ne dobivaš (več) nazaj, ni več to tisto pravo… iščeš drugje. In v tem trenutku se je potrebno vprašati samo in edino to, kaj hočeš od življenja. Živeti tukaj in zdaj ali …
Ti ne ustreza več služba? Ti ne ustreza odnos? Nisi zadovoljen sam s seboj? Vstani. Zmigaj se. Pojdi naprej. Pojdi samo naprej …
Nedavni komentarji