Vsak ima svoje. Prisrčen par rosnih 80-ih pri popotovanju po svetu s fotoaparatom v roki; gospa zrelih let, ki v halji čisti okolico cerkve; možakar, ki hiti po ulici in pljune na tla; nekdo, ki najde košček strehe nad glavo v dežju, da lahko pokadi svojo cigareto…
Pogledi na zadovoljstvo so različni, zahteve različne. Nekdo je zadovoljen, če ves dan nič ne dela, drugemu prinaša zadovoljstvo veliko dela; nekdo je zadovoljen čim se lahko usede za volan, drugemu to predstavlja muko; košček čokolade nekomu, medtem ko drugi potrebuje celo Nutelo; nekdo je zadovoljen z zajčjim seksom (res ne najdem druge besede), drugi potrebuje za svoje zadovoljstvo kemijo, povezavo, zlitje, čutnost…
Priti do faze, ko si zadovoljen sam s seboj… Nekomu lahka pot, drugemu težka muka. Smo prezahtevni postali? Mogoče. Ali pa tudi ne. Nekateri so zadovoljni z malim, drugi si postavljajo vedno višje cilje… Ampak bistvo, h kateremu stremimo vsi, je mir, zadovoljstvo v sebi.
…ja, vsak ima svoje.
Kmalu bo mlaj v tehtnici, ki je včasih neodločno, a kljub vsemu močno znamenje. Ko se nekaj odloči, se ne premakne. Naredimo nekaj v smeri lastnega zadovoljstva….prižgimo cigareto ali…. 😉
Nedavni komentarji