..in njegova energija je v teh dneh močnejša kot kadarkoli prej.
Če se zadnje dni počutimo bolj občutljivi in ranljivi, je to zato, ker se Kiron pripravlja na menjavo smeri. Ti občutki ranljivosti bodo dosegli vrelišče ob polni Luni v znamenju Dvojčka 12. decembra, nato pa se bodo počasi umirili.
Vsi imamo Kirona nekje v naši natalni karti. Kiron je arhetip ranjenega zdravilca. »Ranjen«, ker imamo vsi rane in »zdravilec«, ker smo vsi zdravilci, ČE se le soočimo s svojimi ranami.
V natalni karti nam Kiron pokaže tisti del nas, ki je najbolj ranljiv, tisti del nas, ki se ga najbolj sramujemo; tisti del nas, ki ga želimo ohraniti v skrivnosti, ne samo pred drugimi, ampak tudi pred seboj. Toda to je hkrati tudi tisti del nas, ki se bo, če se le odločimo za raziskovanje, ne le pozdravil, temveč bo iz nas naredil boljšega človeka.
Kiron je sedaj v znamenju Ovna, ki je prvo znamenje zodiaka in bo tu ostal do leta 2027. Oven govori “jaz sem” – predstavlja našo identiteto, našo voljo za obstoj.
Tako je Kiron je od vstopa v to znamenje leta 2018 prebudil najgloblje rane vseh nas…rane naše identitete. Vprašanj, kot so »Kdo sem? Ali je moj obstoj res pomemben?« in občutkov odvečnosti je mnogo več odkar je Kiron v tem znamenju. In ravno zato potrebujemo Kirona tu. Da nas spomni na naše rane; da nas opomni, da moramo v zvezi z njimi nekaj storiti.
Z rano ni enostavno priti v stik. Boli vsakič. Toda razlog, da boli je, ker jo zavračamo. Ko zagledamo nekaj grdega, vse kar si tisti trenutek želimo je, da to mine. Tako gledamo rano in si govorimo, da to ni naše, da to nismo mi. In ko jo zavrnemo, nas rana premaga. Govorimo si: »Vem, da bi moral nekaj narediti glede tega, vendar zdaj ni pravi čas. S tem se bom soočal drugič«. Ko pa čas mineva, rana ne mine, temveč se samo poglablja.
Zacelitev rane ne pomeni le prenehanje trpljenja. Je veliko globlje od tega. Gre za to, da končno začnemo živeti. Rana je nedokončan posel iz preteklosti. In če se ne ozdravimo, nas drži zaprte v preteklosti. In ne zadržuje samo nas v preteklosti, temveč tudi naše bližnje, ki nam sledijo.
Rodili smo se s to rano, da jo lahko zacelimo. Te rane ne bi imeli, če to ni bil razlog, da smo tukaj. In dobra stvar je, da naše rane same vsebujejo energijo, potrebno za njihovo celjenje.
Se pravi, mi vsi že imamo kar je potrebno, da ozdravimo. Za ukrepanje se moramo samo zavestno odločiti. Kaj pa, če se počutimo nevidne, nezaželene, slabotne, sramežljive in izpostavljene? Vseeno to storimo.
Ko Kiron spremeni smer sprejmimo svojo ranljivost. Očistimo to rano. Izpostavimo se. Pa čeprav to prinese neprijetne razprave, razkritje skrivnosti, iskanje terapije ali prijavo v drugo službo…
Katere ukrepe bomo sprejeli, da bi zacelili Kironovo rano?
Nedavni komentarji